Za sezono 2013 sem obstoječi filter iz dveh 100 litrskih sodov še dodatno razširil na 3 sode. Po teoretičnih pravilih mora biti prostornina filtrirnega sistema 6% volumna ribnika. V mojem primeru znaša ta številka 360 litrov, čemur sedaj nekako ustrezam (skupno 300 litrski sodi + nekaj vode v ceveh). Ne pozabite, izhodna cev naj bo vsaj nekajkrat večja, kot je vhodna cev iz črpalke. Seveda mi je povsem jasno, da bi bila boljša varianta "down flow" filter, torej recimo neka plastična cisterna, ki bi imela pritok vode na vrhu in potem bi voda padala na prosti pad skozi filter in nato tekla skozi izhod na dnu cisterne nazaj v ribnik. Vendar ta rešitev v mojem primeru žal ni izvedljiva, saj bi moral imeti filter za speljavo iztoka v potok precej visoko, kar bi pa izpadlo zelo grdo in je tudi težko izvedljivo (zaradi višine cisterne). Sem pa s tem tri-prekatnim filtrom na pritisk iz plastičnih sodov zadovoljen, saj svoje delo dobro opravlja. Včasih malček ponagaja le pritisk v sodih, vendar ko je filter enkrat utečen, deluje celo sezono (do zime) brezhibno.
Pritok vode iz pretočne črpalke je v prvi sod preko 3/4" cevi in kolena, kar povzroči vrtenje vode v sodu. Prvi sod je namenjen le grobi (mehanski) filtraciji.
Za distanco od dna so še vedno uporabljeni kar zidaki (v naslednjih sodih je to plastični podstavek).
Nanje je postavljen naluknjan pokrov soda, ki služi kot podstavek, in preprečuje padec filtrirnega materiala do dna soda ter posledično zamašitev vhodne cevi ali odtoka na dnu.
Na ta podstavek je položena mreža za zaščito sadnega drevja pred ptiči. Za dodatno obtežitev mreže sem uporabil plast kamenja.
Na vrhu sem dodal plastične stožce (za distanco do pokrova) ter del vakuumske cevi. Nato gre voda v drugi sod, ki ima enako kot ta vhod spodaj, le da je tukaj tudi vhodna cev 2".
Kot v prvem sodu je tudi tukaj pritok speljan preko kolena. Tako se voda v sodu rahlo zavrti in omogoča usedanje umazanije (blagi vortex efekt). Na plastičnem podstavku na dnu je spet naluknjan pokrov. S strani je dodanih še nekaj plastičnih stožcev, ki dodatno stabilizirajo ta črni pokrov.
Na tem pokrovu na dnu si sledita dvakrat 50x50x5cm grobi modri gobi ter 50x50x5cm fina modra goba.
Povsem na vrhu (nad fino modro gobo) je še plast filca in nato preko kolena odvzem vode iz gladine ter izhod v zadnji sod.
Tudi v zadnjem, tretjem sodu, je vhod enako preko 2" cevi in kolena. Na dnu je plastični podstavek ter plastični stožci ob strani.
Enako kot pri prejšnjih dveh sodih, tudi tu sledi naluknjan pokrov soda kot podstavek za filtrirni material, ki pride na vrh njega.
Prva plast je filc mer 50x50x7cm. Na robovih so dodatno zatlačeni še kosi filca (pena za oblazinjeno pohištvo).
Sledi še plast kosov filca debeline cca. 10cm. Ta plast je iz odpadnih kosov filca. Cilj je čimboljša razporeditev materiala čez celotno prostornino soda in tesno prileganje ob robove soda.
Na vrhu je spet kolenski izhod (odvzem iz gladine). Potem gre voda preko izhodne cevi (na sliki levo) na vrh potoka ter nazaj v ribnik.
Še vsi trije sodi skupaj. Vsak sod ima čisto na dnu tudi izpustni ventil, ki je namenjen občasnemu praznenju umazanije, ki se nabere na dnu. Ta ventil pride prav tudi pred zimskim praznenjem vode iz sodov ali pri čiščenju. Sodi so postavljeni na različnih višinah (od najnižje do najvišje) zaradi nekoliko lažjega pretoka vode skoznje. Vse ostale podrobnosti so enake, kot pri prejšnjih izvedbah, zato si poglejte prejšnje izvedbe na zgornjih povezavah. Za material v sodih bi lahko uporabili tudi karkoli drugega, vendar se uporaba modre gobe in filce izkaže kot najboljša rešitev.
0 komentarjev:
Objavite komentar