26 avgust 2007

1. Rally Domgrad SS Ajdovščina in HP Col 25-26.8.2007

No 1. Rally Domgrad je za nami in bilo je super. Začelo se je že v soboto z SS (Super Special) progo po središču Ajdovščine, vsaka posadka pa je morala prevoziti 4 kroge. Vozila so štartala v obratnem vrstnem redu, od slabših do najboljših. Začetka je bilo nekaj manjših zapletov z gledalci in varnostniki, a se je po prvih prevoženih metrih dirkačev stanje normaliziralo. Pred nastopom zadnjih 7 nastopajočih je bila krajša prekinitev zaradi olja na progi, katerega je za seboj na asfaltu pustila italijanska posadka z okvarjenim dirkalnikom in so ga morali gasilci ter prostovoljci iz publike posuti in tako omogočiti varno nadaljevanje. Tudi obisk gledalcev je bil dogodku primerno velik, saj kaj takega v Ajdovščini še ni bilo. Vsekakor je bil SS dobra popestritev in prebuditev vse preveč zaspalega mesta. Spodaj si lahko ogledate povzetek SS Ajdovščina z različnih koncev in ovinkov.




Naslednji dan, v nedeljo 26.8.2007, se je vse skupaj pravzaprav zares začelo. Tri HP preizkušnje Col, Planina in Velike Žablje, vse trikrat izvedene. Spodaj si lahko ogledate fotografije iz tehničnega spusta Vrhpolje (HP Col). Bilo je zanimivo in kaj videti, sploh od najboljših seveda. Pozno popoldne ob 17.00 so na Lavričevem trgu najboljšim posadkam podelili pokale, šampanjec in sladoled. Rezultate in ostale zanimivosti si oglejte na uradni strani. Več pa ne bom pisaril, saj je veliko več kot iz besed razvidno iz fotografij v galeriji. No ja, dodal bom samo še to. Ogromna pohvala AK Ajdovščina, saj jim je uspelo skupaj spraviti tako veliko prireditev v manj kot letu dni obstoja kluba. Pohvalno in posnemanja vredno !


Galerija fotografij

P.S: No spodaj pa si lahko ogledate še obljubljeni posnetek HP Vrhpolje.



P.S.S: Upam da bo organizatorjem uspela organizacija relija tudi drugo leto in da se ne bo dobil kak "kmetavzar" s teženjem, da je cilj prenizko (govorim za HP Vrhpolje) in da so avti zmotili spanec njegovih kokoši.

17 avgust 2007

Izdelava ribnika

Poleti 2005 je padla ideja, da izdelam ribnik. Sicer je bil ribnik moja dolgoletna želja, vendar nikoli ni bilo pravega trenutka in predvsem prostora za njegovo realizacijo. Tistega leta pa sem končno prišel na svoj račun. Na internetu je že nekaj vodičev, vendar sem se kljub temu odločil, da tudi sam opišem svoje izkušnje in tako mogoče s svojimi ugotovitvami in idejami pomagam kateremu izmed vas.

No pa začnimo lepo po vrsti. Za sam začetek je bilo potrebno vsaj približno označiti prostor, kjer se bo ribnik nahajal. Izbral sem si 5 m v dolžino in približno 3 m v širino (mere sem določil po prostorskih zmožnostih in mojih željah, ter seveda glede na omejitve folije). Zavedati se je treba, da nam globina povečuje dolžino in širino folije, ki jo bomo potrebovali. Kakorkoli že, pa priporočam največjo velikost ribnika, glede na finance in prostorsko omejitev. Večji ribnik je lažje vzdrževati kakor manjši. Za označitev tlorisa ribnika sem uporabil lesene količke. Osebno mi niso všeč okrogli ribniki, zato sem za osnovo svojega vzel elipsasto obliko. Pri obliki imamo proste roke in omejitev je le naša domišljija (seveda smo odvisni tudi od materialov, ki so nam na voljo ter prostora). Odločiti sei moramo tudi, kakšne vrste ribnik bomo sploh gradili.


Poznamo več vrst:

 - betonski ribnik (največja svoboda oblike, večja težavnost pri izdelavi)
 - ribniki s folijo (manjša svoboda oblike, odvisni smo od mer folije, srednja težavnost)
 - plastični kalup (minimalna svoboda oblike, majhnost, najmanjša težavnost postavitve)


Odločil sem se za izdelavo ribnika, katerega dno bo pokrito s folijo. V bistvu je to tudi najcenejša varianta, razen v primeru, ko kupimo namensko debelo folijo za ribnike, katera pa je precej draga. Tudi mesto ribnika je zelo pomembno. Ribnik ne sme biti v popolnoma senčni legi pa tudi pod direktnim soncem ni zdravo, sploh v poletnem času. Seveda tudi velika prisotnost listnatih oziroma iglastih dreves v neposredni bližini ni dobra, saj imamo potem v jesenskem času ribnik zasvinjan z listjem ali iglicami in s tem veliko dela s čiščenjem. Vendar lahko to težavo elegantno rešimo tako, da ribnik jeseni pokrijemo z mrežo in si tako prihranimo veliko dela s čiščenjem listja iz ribnika.




In ko smo vse preštudirali in si dokončno izbrali obliko ribnika, je potrebno začeti KOPAT ! V večini primerov boste morali v prvi fazi odstraniti plast trave, ki nam lahko povzroča kar precej preglavic. Ko pa pridemo do čiste zemlje, lahko gremo lepo poševno v globino in počasi razmišljamo, kje bodo police.




Priporočljivo je, da imajo stene naklon in niso navpične, saj tako lažje položimo kamne nanje. Zelo pomembno pa je tudi, da izdelamo nivoje (police), kot je razvidno iz spodnje slike. Tako bomo na te police lahko zasadili oz. postavili vodne rastline, kako korenino, večji kamen itd. Police izdelamo na različnih globinah.




Če želimo imeti ribe v ribniku tudi pozimi, mora znašati minimalna globina ribnika vsaj en meter. Tako tudi pri temperaturah krepko pod lediščem preprečimo popolno zamrznitev ribnika in s tem pogin rib. Posledično je največja globina mojega ribnika 1,20 m (na sredini). Izkopljimo raje deset cm več kot premalo, saj nam kasneje folija in kamni globino zmanjšajo. Po fizikalnem naravnem zakonu voda na globini cca. 1 meter ne zamrzne, saj je tam dovolj akumulacije toplote (tam je stalna temperatura vsaj 4 st. C). Glej anomalija vode.




In ko smo zaključili z izkopom ribniške luknje, smo 1/3 dela že opravili. Sedaj je potrebno bodoče dno in stene ribnika očistiti (odstraniti večje in ostre kamne ter morebitne korenike, ki bi lahko poškodovale PVC folijo).




Na dno našega ribnika smo položili nekaj starih namiznih prtov in odsluženih PVC folij, tanke debeline (najlon). Tako smo še dodatno zaščitili vrhnjo folijo pred predrtjem. Dobro je tudi, da na dno položimo filc, saj nam ublaži večje obremenitve in se lepo prilagodi podlagi. Tam kjer je večja nevarnost predrtja lahko položimo več plasti. 


Nato je nastopil trenutek, ko je bilo potrebno položiti glavno folijo. Pri tem sem imel nekaj težav, saj nisem našel folije pravih (dovolj velikih) mer in večje debeline. V ZOO trgovinah so sicer imeli debelo folijo, ki je namenjena prav za ribnike, vendar je zelo draga. Zatorej sem se odločil, da kupim tri folije 8x6 metrov, debeline 0,25 mm. Te sem položil eno na drugo na že prej pripravljeno in zaščiteno dno (vsega 3 plasti x 0,25). Pri tem mi je zelo pomagal tudi oče, saj bi to delo zelo težko opravil brez njegove pomoči. Tukaj velja opozorilo, da obvezno raje kupimo kakšen meter ali dva več folije, saj nam te lahko še prehitro zmanjka. Pokriti pa moramo tudi robove.




Sledilo je ravnanje folije in popravljanje le-te na določenih mestih, kjer je bila folija napeta. Ko so bile vse tri plasti lepo poravnane in pripravljanje, je sledilo polaganje kamnov. Nekateri sicer priporočajo predčasno napolnitev ribnika z vodo, da se folija sama porazdeli in poravna, a se sam nisem odločil za to. Z očetom sva se odločila za potočne kamne, ploščatih oblik ("skrle"), katere sva enega na drugega pričela zlagati od dna proti vrhu ribnika. Seveda je logično, da moramo začeti na dnu, da se folija sproti porazdeljuje proti vrhu. Kamni so izginjali, kot da bi jih metala v brezno (saj v bistvu sva jih).



Tako sva po približno desetih avtomobilskih prikolicah in treh sodih peska le nabrala dovolj materiala za celoten ribnik.




Na police sva nasula rečni prod in pesek ter pri tem že malo načrtovala, kje bodo speljane cevi za črpalko in odtok odvečne vode iz ribnika ob deževju. V praksi se izkaže, da je cev za črpalko bolje napeljati po vrhu osnovnih kamnov, ter jo s kamni le zakriti. Tako si ob predrtju oz. želji po zamenjavi cevi z novo, ne nakopljemo težav in predvsem dela, ker je potrebno za zamenjavo cevi razdreti polovico ribnika. 







In končno nekega sončnega dne, po deževju, se je razprostrl zgornji pogled. Dež je že kar sam opravil testno napolnitev ribnika z vodo. Vodo sem moral izčrpati nazaj ven, da se je lahko še dokončalo dno. Alge pa kot vidite tudi niso zamujale.




Za zaključek ribnika (rob) sva okoli njega položila ravne ploščate kamne in s tem še pridobila dodaten prostor za pot okrog ribnika. Tako, ribnik je bil po treh mesecih končan. Sledilo je še nameščanje cevi za črpalko in soda za filter. Odločila sva se, da se voda vrača nazaj preko majhnega potočka, ki sem ga začel graditi naslednje leto. Ker je bil ribnik končan že skoraj v začetku jeseni, sem ga tisto leto le napolnil z vodo in pustil času čas. Na zgornji fotografiji pa lahko vidite skoraj končano prvotno strugo potočka in zraven nje filter iz 100 litrskega plastičnega soda.




Po končanih glavnih delih pa je že prišla zima. Ribnik je zamrznil in sneg je pokril njegovo okolico.




 Drugi sneg pa ga je že popolnoma prekril.